Prvič v šolo: Čustvena priprava
Bo tvoj otrok čez nekaj tednov prvič sedel za šolske klopi in te vse bolj mučijo številne skrbi - od tega, kako se bo privadil na šolski sistem in sprejel večurno sedenje, do tega, ali bo zmogel slediti pouku in brez težav delal domače naloge? Se bo v šoli dobro počutil in bodo odrasli zares znali poskrbeti za njegove fizične in psihične potrebe?
Vstop v šolo je vsekakor poseben čas v življenju otroka, ki bi ga v starih kulturah označili z iniciacijskim obredom, ki bi otroka »spremenil« v šolarja, kar danes nekako poskušamo nadomestiti z nakupom šolskih potrebščin in pogovorom o tem, kaj je šola. Preveri, kako lahko svojega otroka (in sebe!) čustveno pripraviš na vstop v šolsko okolje in tako obema to veliko spremembo narediš čim manj stresno ter čustveno naporno.
Tvoji spomini na šolo
Če imaš sama neprijetne spomine na šolo, obstaja zelo velika verjetnost, da jih boš vsaj nezavedno, če že ne zavestno, prenesla na svojega otroka. Pa vendar nikakor ni ne smiselno ne učinkovito, da otroku lažeš in mu pripoveduješ »zgodbice o šoli«, v katere sama ne verjameš, saj te bo otrok zagotovo spregledal. Otroku zato raje iskreno povej, kako si se počutila v šoli in zakaj, pri tem pa v pogovor povabi tudi koga drugega, ki ima prijetne spomine na šolo. Tako bo otrok ne le slišal, da je šola lahko tako super kot neprijetna, temveč bo dobil še eno potrditev več, da smo ljudje različni in zato vse stvari tudi doživljamo drugače. In da s tem ni prav nič narobe.
To drugačnost v doživljanju šole lahko izkoristiš tudi za pogovor o tem, kaj bo v šoli drugače kot v vrtcu: kaj bolje in kaj slabše, kaj bo morda pogrešal in kaj vse novega ga čaka v šoli. Tako prijetne kot tudi neprijetne nove izkušnje. Tako bo otrokovo razočaranje čez nekaj mesecev veliko manjše, kot če bi mu šolo prestavljala kot samo super reč.
Vznemirjenje prve izkušnje
Prva šolska torba, prvi zvezki in svinčniki… za prvošolčka so nove šolske potrebščine tako pomembne in vznemirljive kot prvi poljub za najstnika. Zato si za nakup vzemi dovolj časa in pojdi po nakupih skupaj z otrokom, da bo lahko sodeloval pri izbiri svojih šolskih potrebščin. Naj si sam izbere motiv na zvezkih, pa tudi kakšno posebno ravnilo, radirko ali kazalko za knjige – nek poseben predmet, ki ga bo spominjal na šolo še na stara leta.
Četudi boš morda želela čim prej opraviti s šolskimi potrebščinami, ne pozabi: več časa kot boš posvetila tem »pripravam na glavno tekmo«, več pozitivnega vznemirjenja boš ustvarila ter tako otroku priskrbela dovolj zalog pozitivne energije za prve šolske dni, ki so za večino otrok vendarle naporni in stresni.
Pripravi se tudi na odpor
Ne glede na to, kako motivirani otroci vstopijo v šolo, je sprememba glede na vrtčevske dni zagotovo velika. Nič več igranja in tekanja po igralnici, temveč veliko veliko več sedenja in učenja za šolskimi klopmi. Popolnoma nova pravila igre, za usvojitev katerih prav vsi otroci potrebujejo svoj čas – nekateri se navadijo nekoliko prej, drugi jokajo še dober mesec po prvem šolskem dnevu. Vse to je naravno in ok.
V tem uvajalnem času tako kot novinci v vrtcu tudi prvošolčki potrebujejo empatične starše, ki so ob njih, jim prisluhnejo in zagotovijo, da bo vsak dan lažje. Predvsem pa so pripravljeni slišati tudi to, da je šola beda in nočejo nikoli več v šolo. Zato dopusti otroku, da izrazi tudi svoje negativne občutke do šole, saj jih bo le tako lahko predelal in nekoč pozitivno sprejel šolo z vsemi izzivi vred.
Poseben iniciacijski obred
Četudi nisi članica indijanskega plemena ali kakšne druge stare kulture, lahko pred začetkom šolskega leta za svojega otroka ustvariš lasten iniciacijski obred, ki bo označil začetek nečesa novega in pomembnega – tvoj otrok bo postal šolar.
Otroka lahko odpelješ v kino, slaščičarno ali papirnico po skromno nagrado. Mu kupiš ali sama oz. skupaj z otrokom izdelaš kakšen poseben predmet (okrasni kamen, zapestnico, pero …), ki vsebuje »posebno moč« in ga bo otrok v šoli imel vedno pri sebi v šolski torbi ali peresnici. Mogoče organiziraš posebno poletno zabavo ali piknik, namenjen praznovanju tega posebnega dne. Karkoli boš storila, tega ne počni iz dolžnosti, temveč pristno iz srca, da bo učinek obreda zares pravi.
Ne pozabi na svoje skrite občutke
Otroci nas ne le opazujejo in poslušajo, temveč nas tudi zelo dobro čutijo. Tudi tiste občutke, ki jih poskušamo pred njimi in samimi sabo skriti. Če torej želiš, da bo tvoj otrok vstop v šolo doživel čim bolj sproščeno in pozitivno naravnano, se moraš najprej ti globoko sprostiti v odnosu do otrokovega vstopa v šolo.
Se nikakor ne moreš znebiti skrbi? Ne potlačuj jih in jih ne zanikaj, temveč si poišči odraslega sogovornika (prijateljico ali terapevta), ki mu boš lahko zaupala vse, kar te tišči v odnosu do otrokove šole. Skrbi postanejo stokrat lažje, ko jih izgovorimo na glas. Vsekakor pa s svojimi skrbmi ne obremenjuj otroka in ga nikoli (zares nikoli!) ne straši z besedami kot so »Saj boš videl, v šoli pa tega ne boš smel početi!« ali »Kar počakaj, saj ti bo šola dala vetra!«.
To je tvoja šola
Če želiš, da bo tvoj otrok prej ko slej samostojno sam skrbel za svojo šolo (domače naloge, teste, predstavitve in domače branje…), moraš s pravim pristopom začeti že v prvem razredu. To pomeni, da nikar ne jemlji popolnoma resno dobronamernih navodil učiteljev, ki staršem svetujejo, da vsak dan vestno pregledujejo otrokove šolske torbice in skrbijo za njegove domače naloge.
Otroku še pred začetkom šolskega leta pojasni, da je njegova šola kot nekakšna njegova »otroška služba«, za katero je on odgovoren. Ti mu boš seveda ves čas z veseljem pomagala, še posebej na začetku tako, da ga boš spomnila na domačo nalogo in mu jo pomagala narediti, mu zamenjala športno opremo, mu pomagala ošiliti barvice ter vsake toliko pokukala v njegove zvezke in knjige. Je otrok pozabil na domačo nalogo? Nič hudega, točno takšno izkušnjo potrebuje že v prvem razredu, da bo lahko že takoj na začetku prevzel odgovornost za svojo šolo. Potrebuje le starše, ki mu dajo to dragoceno priložnost in zaupajo, da zmore sam skrbeti za svojo šolo.
Helena Primic