“Prisedi, draga Sestra, k ognjišču!
Prisluhni starkam,
zdravilkam,
čarovnicam
in vsem svojim prednicam,
ki te podpirajo.
One so tiste,
ki ti ponoči šepetajo v uho:
”Ne ustavi se!
Nadaljuj našo ŽENSKO POT.”
Besedula, ki odpira srca in zdravi duše
Tudi jaz, Helena Primic, skoraj diplomirana filozofinja, novinarka, urednica, tekstopiska, raziskovalka šamanizma in besedula (to je moja skovanka za osebo, ki s pomočjo besed odpira srca in zdravi duše) sem že nekaj let samohranilka z dvema najstnicama - Elo Noro in Lili Hano.
Samohranilka je bila tudi moja mama že od davnega leta 1977, ko sem kot enoletni dojenček in najmlajša od treh sester ostala brez fizično in čustveno prisotnega očeta. Potrebovala sem več kot 40 let, da sem polno ozavestila očetovo rano, ki me je lovila v vseh odnosih z moškimi; pa tudi v drugih odnosih. Potrebno je bilo veliko dela na sebi (od znanj psihoterapije do šamanizma in drugih energijskih tehnik) ter predvsem nežnosti, da sem jo začela uspešno celiti in si tako povrnila celost, ki sem jo izgubila kot hči brez očetove ljubezni. Pri tem sem bila vse do mamine smrti tudi v vlogi njene zaščitnice, tako da sem spoznala tudi pasti, v katere se lahko ujame mama samohranilka, ki za otroke skrbi tako rekoč sama.
Ravno zato, ker sem status samohranilke spoznala tako kot otrok kot mama samohranilka (ki ima z očetom otrok nadpovprečno dober odnos, za kar sem globoko hvaležna), zelo dobro razumem (pre)številne skrbi, težave, stiske in čustvene rane, ki jih s sabo prinese samohranilstvo. Predvsem pa zelo dobro poznam občutek osamljenosti, ko imaš občutek, da si sredi največjih težav popolnoma sama in osamljena, ko enostavno ne (z)moreš zaprositi za pomoč, četudi imaš okrog sebe ljudi, ki te imajo radi. Kot bi se potihoma sramovala tega, da ti v partnerskem odnosu, za katerega si morda verjela, da bo trajal do smrti, ni uspelo.
Ja, status samohranilke s sabo prinaša veliko izzivov - od predelovanja neuspelega partnerstva (ki lahko otroškim travmam doda še nove travme in PTS) in občutkov sramu do vsakdanjih ter praktičnih izzivov - kako se lotiti težjih gospodinjskih opravil in kako kot samohranilka dobro poskrbeti zase. In zato sem se odločila, da zgradim žensko skupnost Sestrstvo samohranilk, da si mame samohranilke med sabo pomagamo kot čisto prave Sestre. Verjamem namreč, da ko se Ženske združijo v podporni ženski skupnosti, se sprožijo edinstveni in prav čarobni zdravilni procesi.
Helena Primic
Za vsako mamo,
ki pogreša sestrsko podporo
Skupnost Sestrstvo samohranilk sem ustvarila za vse mame, ki hrepenite po varni, nežni ter podporni družbi žensk in mam, ki se soočajo s podobnimi težavami samohranilstva. Dobrodošle ste torej tudi tiste, ki (še) niste samohranilke, ki o ločitvi morda potihoma le razmišljate, pa tudi tiste, ki ste ponovno v partnerstvu in ste pripravljene s svojimi samohranilskimi izkušnjami pomagati drugim ženskam.
V sodobni družbi, ki spodbuja nezdravo tekmovalnost - kateri se žal pogosto pridružita tudi zavist in privoščljivost -, je potreba po podpornem ženskem povezovanju zelo velika. In po moje nujna, če želimo v ženskah ohraniti zdravo Žensko energijo. Energijo, ko si ženske med sabo popravljamo krono na glavi, ne pa se za hrbtom “hranimo” na šibkih točkah druga druge.
Zato iz globine srca in duše vabljena v našo žensko skupnost mam samohranilk tudi Ti, kjer si bomo ženske simbolno v reki skupaj česale lase. Ali skupaj pod mizo popile kavo, kot modri starki na sliki desno.
Pridruži se nam, draga Sestra!
Osrediščena Ženska in Mama
Povezana
Vsaka ženska in mama hrepeni ter potrebuje povezanost - z drugimi ženskami in mamami,
z otrokom in partnerjem (če ga ima),
z naravo in višjimi silami, z lastno dušo
in s svojimi prednicami. Šele, ko se Ženska spomni, da je v resnici povezana z vsem, kar je, se nikoli več ne počuti osamljena in tako zelo sama. Še posebej takrat ne, ko s svojimi Sestrami sedi ob ognju.
Ranljiva
Z vsakim prestopanjem meja, z vsako bolečino in rano, z vsako travmo in zlorabo naravno zapremo svoje telo, srce in dušo. Se naredimo močnejše in manj ranljive. In tako se vse težje odpremo in pokažemo svoj najbolj ranljivi del sebe. Zato je varna, nežna in ljubeča skupnost tako zelo dragocena, ko se ponovno učimo, kako biti ranljiva Ženska in Mama. Ne popolna (ki itak ne obstaja), temveč takšna, ki se uči tudi od svojih Sester.
Ustvarjalna
Ko Ženska postane Mati, povsem naravno ustavi svojo Reko ustvarjalnosti, saj jo njena narava pokliče, da se cela posveti otroku. Toda ne za vedno. Pa vendar mame pogosto pozabimo, kako poskrbeti, da bo naša ustvarjalna energija ponovno tekla sproščeno, igrivo in strastno. Zaupaj nam svoja hrepenenja, otroške sanje in vse nore ideje. V naši skupnosti se zavedamo, da ima prav vsaka Ženska svojo edinstveno sveto Pot!