Pravila sostarševanja z narsicom
Preden bivšega razglasiš za narcisa, te vendarle vabim, da za začetek preveriš razliko med narcisistično osebnostno motnjo in narcisističnimi lastnostmi, ki jih imamo v osnovni obliki vsi ljudje. Če na eni strani spektra govorimo o zdravem narcizmu, ki nam omogoča pozitivno samopodobo, od katere imajo korist tudi drugi in družba, patološki narcizem na drugem koncu spektra (kjer pa že govorimo o narcisistični osebnostni motnji) posamezniku onemogoča empatičen in zdrav odnos z drugimi ter svetom.
Povedano drugače: tvoj bivši se morda občasno vede narcisitično (je pretirano egoističen ali/in manipulativen), pa to še ne pomeni, da je narcis oziroma da ima narcisistično osebnostno motnjo, za katero je značilno patološko narcisistično vedenje, ki zajema večino področij življenja narcisa.
Funkcija zdravega narcizma
Narcizem označuje občutek samopomembnosti, ki ga v določeni meri imamo in potrebujemo vsi ljudje. Ljudje s pozitivno samopodobo se namreč lažje samouresničijo in tako tudi več podarijo ljudem okrog sebe ter celotni družbi. Če je ta pozitiven občutek sebe seveda v skladu z večjim dobrim.
Ljudje z zdravo samopodobo in zdravim samospoštovanjem (ki ni enako kot samozavest!) znajo uravnovesiti svojo samopomembnost s prosocialnim vedenjem, ki neguje recipročno relacijsko dinamiko. Človek, ki se zaveda svoje vrednosti in ima hkrati dobro razvito empatijo, se bo torej znal samozavestno samouresničevati, hkrati pa bo pri tem nenehno pozoren na vpliv svojih dejanj na ljudi in bitja okrog sebe. Bo torej znal uravnovesiti prejemanje in dajanje. Zdrav narcizem v kombinaciji z realnim pogledom nase ter visoko razvito empatijo je zato zaželen tako iz vidika posameznika kot družbe.
Narcisitična osebnostna motnja
Narcisistična osebnostna motnja je ena od klinično dokazljivih osebnostnih motenj, za katero so značilni nizko samospoštovanje (ki je večinoma skrito tudi narcisu), potreba po občudovanju (ki ni nujno očitno vidna, če gre za prikritega narcisa), slabo razvita empatija (narcis se empatično vede zgolj navidezno, saj se zaželenih empatičnih odzivov priuči), ozka usmerjenost le nase (vse se vedno vrti le okrog narcisa, četudi kdaj na prvi pogled ni videti tako), nesestavljena osebnost (kot bi mu manjkalo notranje sidro oziroma jedro, na katerega se bi lahko naslonil, zato se nenehno zanaša na ego) in nezmožnost učenja na napakah oziroma osebnostne rasti (nenehno se vrti v krogih istih lekcij in samosabotaž).
Čeprav so narcisi v najhujši patološki obliki zelo škodljivi za okolico, tudi sami doživljajo velik notranji stres, saj nenehno sabotirajo sami sebe, ne samo odnose in ljudi okrog sebe. Kot bi živeli v izmišljenem svetu (v katerem so vedno čudoviti ljudje in nikoli nič krivi), ki varuje njihov ego z vsemi možnimi, tudi škodljivimi in nevarnimi preživetvenimi strategijami, ki jih premorejo. Na primer: za to, da dobijo službo, ki si jo želijo, so pripravljeni lagati o drugih kandidatih, ponarediti diplomo, se hvaliti s tujimi projekti, obljubiti, kar ne zmorejo udejaniti, in podobno.
Če pri omembi narcisa po navadi pomislimo na človeka, ki je poln samega sebe in je za svoje cilje pripravljen iti čez trupla (klasični, grandiozni narcis), v grobem poleg grandioznega narcisa poznamo še pet tipov narcisov: ranljivi, družbeni, tekmovalni, maligni in zapeljivi narcis.
Kako voditi sostarševski odnos z bivšim, če je narcis?
Terapevti, ki pomagajo žrtvam narcisov, da pozdravijo tiste ranjene dele sebe, ki so omogočili narcisu, da jih je ujel v svojo uničujočo mrežo, žrtvam svetujejo, da po odhodu iz narcisističnega odnosa povsem prekinejo odnos z narcisom. Kar pa je seveda nemogoče, če je žrtev ženska, ki ima z narcisom otroka in ne želi otroku vzeti očeta.
Kako torej voditi sostarševski odnos, ne da bi se vedno znova ujela v boleče vzorce odnosa z narcisom? Če se boš držala teh navodil, bo sostarševstvo lažje tudi, če je tvoj bivši partner in oče otroka “le” občasno narcisističen:
Sprejmi situacijo. Prenehaj spreminjati, vzgajati in razsvetljevati narcisa ter končno sprejmi situacijo takšno, kot je. To je seveda lažje reči, kot storiti, še posebej, če si visoko empatična oseba in te neempatični odzivi narcisa še vedno globoko čudijo ter spravljajo v obup. Ni ti treba dokončno obupati nad očetom svojega otroka (četudi nekateri strokovnjaki trdijo, da je zelo malo primerov ozdravljenih narcisov), le prenehaj upati na spremembe in svoje interakcije z njim načrtuj glede na realno situacijo očeta takšnega, kot pač je.
Komunikacija naj bo minimalna. Čeprav se že bolje zavedaš, kdaj bivši partner v komunikaciji prestopa tvoje meje, in jih tudi znaš bolje braniti, to še ne pomeni, da jih ne bo več poskušal prestopati. Zato poskrbi, da bo vajina sostarševska komunikacija zares minimalna in čim bolj operativne narave. Ne zapletaj se v stare spore in čustvene vsebine, ki bi te lahko razburile ter narcisu “dokazale”, da si ti tista, ki je nemogoča oseba za partnerstvo, starševstvo in kulturno komunikacijo. Ti itak (že) veš, da to ne drži. Dokler boš v komunikaciji ostala spoštljiva in umirjena, si lahko vsakič znova čestitaš. Ohrani oddaljen pogled, imej pred sabo otrokovo dobro in ne pozabi, da imaš opravka z narcisom, pa bo gotovo lažje ne ugristi v vse možne vabe narcisa.
Vse dogovore si zapisuj. Ker so narcisi odlični pri preobračanju besed in dogovorov, si vse vajine dogovore glede sostarševstva zapisuj. Če se dogovarjata osebno ali po telefonu, redno tudi zapiši zaključke vajinih dogovorov (Se strinjaš s tem? Sem te prav razumela?), ki naj jih tudi pisno potrdi (dovolj je že SMS s kratkim Da). Tako boš vedno imela pisni dokaz in te bo težje povlekel v stari vzorec dvomov vase. Vse, kar je možno tudi zakonsko potrditi (stik z otroki, preživnina, izredni stroški za otroka …), pa uredi tudi zakonsko (na centru za socialno delo ali/in sodišču).
Sestavi starševski načrt. Že navaden pogovor z narcisom zna biti zelo naporen, kaj šele, če se moramo z njim vedno znova usklajevati in dogovarjati. Zato sestavi starševski načrt, ki naj ga oče dopolni, popravi in na koncu tudi potrdi. Tako bodo tudi otroci točno vedeli, kaj naj pričakujejo, saj je v odnosu z narcisom njegova nenehna nekonsistentnost boleča tudi za otroka.
Podpri otroka, ko bo prizadet. Če je tebi kot odrasli osebi težko biti v odnosu z narcisom, pa četudi je samo bivši partner, si predstavljaj stisko otroka, ki ima narcisističnega očeta. Ko bo torej oče prizadel otroka, nikar te situacije ne izkoristi za to, da otroku dokažeš, kakšen je v resnici njegov narcisistični oče, temveč ga empatično podpri - bodi samo tiha priča, ki razume in tolaži. Otrok v trenutku, ko ga je oče prizadel, ne potrebuje še dodatnih maminih bremen!
Naj te vodi otrokovo dobro. V odnosu z bivšim, ki je narcis, imej vedno pred očmi dobro otroka. Zato je ključno, da morebitne konflikte zmanjšaš na minimum, v njih pa čim manj vpletaš otroka. Pri tem ne pozabi, da otroci (za)čutijo tudi skrite občutke, vse tisto, kar se dogaja “med vrsticami”, zato je bolje, da pogovor z bivšim, ki poteka pred otroci in postaja vse bolj “strupen”, raje prekineš in ga nadaljuješ takrat, ko otroka ni zraven. Seveda pa ne pozabi tudi na svoje psihično zdravje in si po potrebi poišči pomoč terapevta, če začutiš, da odnosu z bivšim enostavno nisi kos.
Helena Primic