Z bivšim se kregava zaradi otrok
Koliko časa je otrok lahko na telefonu, kdaj naj dela domačo nalogo in kdaj naj gre zvečer spat… skupne starševske odločitve se nadaljujejo tudi potem, ko se z bivšim partnerjem ločiš. In žal se (pre)pogosto zgodi, da se konfliktna energija neuspešnega partnerskega odnosa prenese na prepire okrog vzgoje skupnih otrok. Še vedno se torej prepirata, toda sedaj zaradi vzgoje in skrbi za otroka/e.
Kako se vendarle uspešno iztrgati iz tega začaranega kroga, ki še bolj kot ločenima staršema škodi predvsem otrokom?
Kdo ima bolj prav
Za začetek je nujno, da si realna: tako kot ti ni uspelo prepričati in spremeniti očeta svojih otrok, ko sta bila še partnerja, ti bo to še toliko manj uspelo sedaj, ko nista več romantično povezana. Zato dokončno zapusti misijo »Dopovedala mu bom, da se moti!« in končno sprejmi, da sta z bivšim zelo različna ter več kot očitno nekompatibilna. Tudi, ko gre za vzgojo in skrb za otroke. To, kar ti meniš, da je dobro za otroke, morda tvoj bivši vidi kot škodljivo ali celo nevarno. In obratno. In tega ne moreš spremeniti. Zato se je nesmiselno tudi po ločitvi še vedno prepirati glede tega, kdo ima bolj prav.
Ko boš sprejela, da sta z bivšim partnerjem in očetom vajinih otrok različna, ter se več ne boš trudila ga spremeniti in »razsvetliti«, se bo šele odprlo polje za dogovore in kompromise. Če se na primer ne strinjata glede telefona, lahko predlagaš rešitev, da pri tebi veljajo tvoja pravila glede telefona, pri njem pa njegova. Tako bosta oba ohranila svoje vrednote in poglede na vzgojo, otrok pa bo dobil dragoceno življenjsko izkušnjo drugačnosti in strpnosti.
Pa brez skrbi: otrok ne bo trajno poškodovan, pa tudi umrl ne bo, če bo v času, ki ga preživi pri očetu, šel kasneje spat ali igral več računalniških igric. Kot pri babici poje več sladkarij in morda pogleda kakšno risanko več. In kot zelo dobro ve, da mora biti v knjižnici ali cerkvi čim bolj tiho. Različna okolja in različni odnosi prinesejo tudi različne življenjske izkušnje. Prav vse so dragocene, četudi niso vse najbolj optimalne.
Ne vtikaj se v njegov stil vzgoje
Dokler ne gre za zanemarjanje in zlorabe, se moramo ločenci pošteno ugrizniti v jezik, preden se vtikamo v stil vzgoje drugega starša. Če smo namreč zares iskreni, je v resnici veliko prestopanje meja, če kdorkoli želi bivšemu partnerju ukazovati, kako naj vzgaja svojega otroka v času, ko je sam z otrokom. Prav vsi starši namreč delamo napake in otroke tako ali drugače poškodujemo, ne glede na to, kako zelo se trudimo biti najboljši starši.
Zato ne pozabi: dokler sta bila še partnerja, sta se seveda medsebojno opozarjala tudi glede vzgoje in si tako pomagala tudi pri starševski rasti. Toda, ko se ločimo, to pravico izgubimo. Četudi vidimo in vemo, da drug starš v vzgoji počne napake, naši nasveti niso več dobrodošli in primerni. Seveda, dokler gre za običajne starševske napake, ne pa zlorabo. Kot starši smo namreč vedno dolžni otroka zaščititi, tudi pred drugim staršem, če je to potrebno.
Otroka »opremi« za odnos z očetom
Kaj pa storiti, ko nam otrok potoži glede očetovega odnosa do njega? Da ga morda prevečkrat odpelje k babici oziroma svoji mami, da si ne vzame dovolj časa za pogovor in podobno. Kaj svetovati otroku, ne da bi se vtikali v očetov odnos do otroka in očetu ponovno dopovedovali, kaj vse dela v vzgoji narobe?
Očeta torej ne moreš spremeniti, lahko pa otroka dobro »opremiš« za odnos z očetom, kakršnega si mu izbrala. Mu torej s pogovori pomagaš iskati rešitve, ki jih bo otrok zmogel sam vnesti v svoj odnos z očetom. Ga opogumljaš, da očetu odkrito pove, kaj čuti in pogreša. Mu sočutno razložiš, zaradi katerih ran meniš, da oče ravna, kot ravna. Otroku torej pomagaš, da z očetom, kakršen je, (z)gradi čim bolj kakovosten odnos. In mu tudi na ta način sporočaš, kako dragocen je odnos z očetom, četudi ni idealen oče.
Pri nasvetih glede otrokovega odnosa z očetom pa bodi zelo previdna, da z otrokom ne manipuliraš oziroma ga ne zlorabiš za to, da mu razložiš vse, kar meniš, da je narobe s tvojim bivšim. V njegov odnos z očetom zato ne vpletaj vajinih partnerskih zamer!
Helena Primica