Izredna socialna pomoč: Za koga, v katerih primerih in kdaj ne?
Ko si samohranilka, te lahko življenje hitro 'preseneti'. Pa naj bo to nepričakovan servis avtomobila, okvara na hladilniku ravno tisti mesec, ko nimaš zlate rezerve, ali nenadna selitev. Tudi, če sicer nimaš finančnih težav in zmoreš sama skrbeti za svoje samohranilsko gospodinjstvo, pridejo situacije, ko enostavno ne zmoreš sama. Ob določenih primerih lahko državo zaprosiš za izredno denarno socialno pomoč.
Ker pa je med mamami zaslediti veliko dilem in negotovosti okrog izredne socialne pomoči, smo za jasne odgovore zaprosili Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
Komu je namenjena izredna denarna socialna pomoč?
Veliko samohranilk je prepričanih, da je izredna socialna pomoč namenjena samo osebam, ki že prejemajo socialno pomoč. Ki so torej nezaposlene ali pa imajo tako nizke prihodke, da so upravičene do socialne pomoči. Toda, to ne drži!
»Kdorkoli se v Republiki Sloveniji (državljani RS, ki imajo stalno prebivališče v RS, tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v RS ter osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in njihovi družinski člani, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v RS ter imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v RS) znajde v položaju materialne ogroženosti iz razloga, na katerega ne more vplivati, ali izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživetje in jih z lastnim dohodkom ne more pokriti, lahko zaprosi za izredno denarno socialno pomoč, ki je posebna oblika denarne socialne pomoči. Za izredno denarno socialno pomoč lahko zaprosi tudi v primeru nastanka izrednih stroškov, nastalih zaradi naravne nesreče ali višje sile,« so pojasnili na MDDSZ.
Če si se torej znašla v situaciji, ko so izredni stroški tako veliki, da jih nikakor ne moreš pokriti sama s svojo plačo oziroma dohodki in prihranki, na tej povezavi poišči vlogo za izredno denarno socialno pomoč, jo izpolni in pošlji na najbližji center za socialno delo (CSD).
Zaprositi za izredno socialno pomoč ni nič sramotnega ali dokaz, da si nesposobna mama!
Kateri stroški so upravičeni in kateri ne?
Preden pa oddaš vlogo za izredno denarno socialno pomoč, preveri, kateri izredni stroški so upravičeni za to vrsto državne pomoči in kateri ne. Kot so navedli na MDDSZ, lahko za izredno socialno pomoč zaprosiš, če ti zmanjka sredstev za:
plačilo nujnih položnic, kot so elektrika, voda in komunala,
kritje poračuna elektrike,
nakup pralnega stoja, štedilnika ali hladilnika,
nakup drv za ogrevanje,
nakup oblačil in obutve za otroke,
stroške selitve in
nakup najnujnejše stanovanjske opreme.
Za te stroške pa izredna denarna socialna pomoč NI namenjena:
registraciji vozila,
poplačilu dolgov (osebnih dolgov, kredita…),
plačilu interneta in telefona,
plačilu subvencioniranih pravic (najemnina, vrtec),
plačilu športnih aktivnosti in podobno.
CSD odloča po prostem preudarku
Vlogo za izredno denarno socialno pomoč pa seveda lahko dobiš tudi zavrnjeno. Morda si vložila za napačen strošek (recimo za registracijo avtomobila) ali pa je CSD presodil, da ne rabiš državne pomoči. CSD je namreč tisti, ki odloči, ali si upravičena do izredne socialne pomoči in do kakšnega zneska. Višina izredne denarne socialne pomoči tako ni vedno nujno enaka znesku, za katerega si zaprosila.
Kot so povedali na MDDSZ, je »odločitev o dodelitvi izredne denarne socialne pomoči prepuščena strokovnim delavcem in sodelavcem na centru za socialno delo, ki odločajo po prostem preudarku. To pomeni, da center za socialno delo v vsakem konkretnem primeru posebej ugotavlja, ali je samska oseba ali družina v trenutni materialni ogroženosti oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživetje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. Skladno z zakonom o splošnem upravnem postopku odločanje po prostem preudarku pomeni, da mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. CSD pa mora v obrazložitev odločbe navesti tudi razloge, zakaj je tako odločil in kako je uporabil obseg ter namen prostega preudarka«.
Na zavrnitev se lahko pritožiš
Če si torej dobila vlogo zavrnjeno, dobro preberi, kaj je CSD navedel kot vzroke za zavrnitev. Če namreč meniš, da je CSD narobe odločil (lahko pride tudi do pomote), se lahko na zavrnitev vloge pritožiš.
»Če se vlagatelj z odločitvijo ne strinja, ima možnost pritožbe pri pristojnem centru za socialno delo. Če CSD ugotovi, da niso podani razlogi, da bi izpodbijano odločbo nadomestil z novo, jo odstopi v reševanje na MDDSZ (pred tem pritožbo preizkusi: ali je pravočasna, dovoljena in vložena s strani upravičene osebe). MDDSZ nato v pritožbenem postopku preuči pritožbene navedbe in vso razpoložljivo dokumentacijo ter z odločbo odloči o pritožbi,« so postopek pritožbe razložili na MDDSZ.
Plačilo mora biti obvezno po prejemu denarnega nakazila
Ko zaprosiš za izredno socialno pomoč, moraš priložiti predračun oz. račun, ki ga s svojimi dohodki ne moreš plačati. Ko pa dobiš vlogo potrjeno, bodi zelo pozorna, da v nobenem primeru računa ne plačaš pred datumom, ko na svoj TRR prejmeš nakazilo izredne socialne pomoči, saj boš v tem primeru kršila 34. člen ZSVarPre, ki določa, da morajo biti sredstva iz naslova izredne socialne pomoči porabljena za dodeljen namen v roku 30 dni po prejetju pomoči, v 45 dneh po prejetju pa moraš predložiti dokazilo o namenski porabi.
V primeru, da bi si recimo od sorodnika izposodila denar za račun, račun plačala, zaprosila za izredno socialno pomoč in potem ob nakazilu vrnila posojilo sorodniku, ne boš imela dokazila, da si prejeta sredstva zares porabila za dodeljen namen. CSD bo tako ugotovil krivdni razlog, zaradi katerega ti sicer ne bo treba vrniti prejetega denarja (ker se sredstva iz naslova izredne denarne socialne pomoči ne vračajo, so povedali na MDDSZ), toda kar 14 mesecev po prejemu izredne denarne socialne pomoči ne boš upravičena do ponovne izredne denarne socialne pomoči.
Helena Primic