Meditacija za krepitev notranje varnosti
Tudi, če smo zunanje varni (fizično, finančno in socialno), to še ne pomeni nujno, da se bomo tudinnotranje počutili zares varni. Predvsem materinska rana je tista, ki pogosto poruši občutek notranje varnosti.
Poleg ozaveščanja čustvenih vzorcev in ran, terapevtske podpore, nežnosti do same sebe in različnih negovalnih tehnik si pri krepitvi notranje varnosti lahko pomagaš tudi s to meditacijo, ki sem jo v času koronaobdobja ustvarila za portal Ringaraja.net:
“Udobno se namesti in zapri oči. S svojo notranjo pozornostjo potuj po svojem telesu od glave navzdol, pri čemer zavestno mehčaj in pogrej vsak del telesa, kjer začutiš napetost. Zmehčaj obrvi, oči, lica, čeljust in brado. Vrat in ramena, ki prenašajo vsakodnevno težo življenja. Pošlji toploto tudi v prsi in trebuh. Ter hrbet in zadnjico. Pa še v stegna, noge in vse do stopal. Vzemi si čas za svoje čudovito svetišče in vsakemu delu telesa posveti točno toliko pozornosti in topline ljubezni, kot je potrebuje.
Sedaj pozornost usmeri na svoje dihanje. Morda dihaš hitro, morda plitko, morda težko globoko vdihneš ali se ti zdi, da sploh ne veš, kako bi morala dihati. Ne obremenjuj se s pravilnim dihanjem, temveč pusti dihu, da se giblje v svojem lastnem ritmu. Samo opazuj ga, brez kakršnekoli potrebe po spreminjanju. To je tvoj dih in zaradi njega si živa. Odlično mu gre!
Z vsakim dihom poskusi začutiti, kako je tvoje telo vse bolj globoko sproščeno. Če te obiščejo kakšne misli in občutki, jih samo opazuj. Kot mati, ki opazuje otroka pri igri. Vsakič le globoko vdihni in zavestno pojdi še globlje vase. V tisti najbolj skrit del tebe, kjer si popolnoma varna.
Sedaj, ko si zares globoko v sebi, si predstavljaj, da pred sabo zagledaš mogočno drevo Življenja. Dobro si oglej to čudovito drevo. Potipaj ga. Preveri, če morda zaznaš tudi kakšen poseben vonj - morda vonj po mahu, gozdu, poletju, otroštvu? Kje pravzaprav stoji to drevo? Oglej si tudi okolico in poskusi ujeti čim več podrobnosti.
Sedaj se usedi k drevesu. Nasloni se nanj in poskusi začutiti celice, kjer se s hrbtom dotikaš drevesa. Kot takrat, ko nekoga iz ljubezni močno objameš ali stisneš za roko in začutiš njegov srčni utrip. Že čutiš utrip drevesa Življenja, ki močno utripa tudi v tvojem telesu? Prepusti se mu in dopusti, da utrip Zemljinega srca nežno, a mogočno steče skozi tvoje telo in objame čisto vsako tvojo celico.
Ne upiraj se tudi takrat, ko boš začela poganjati korenine in boš postajala vse bolj drevesasta - ko ti bo zrasla skorja ter bodo začenjale poganjati veje in listi, ko se bodo tvoje korenine začele prepletati z drevesnimi koreninami. Prepusti se procesu, ko postajaš eno z drevesom Življenja. Ko izginjaš znotraj drevesa, pa vendar ne izgineš. Ko postajaš eno z Materjo naravo, življenjem, bogom ali Virom ... z vsem, kar je.
Ti si vse in vse je ti. Miruj v tem občutku Enosti, ko samo si.
Ker si eno z vsem, ti je vse na voljo. Zato z zlatim vrčem zajemi iz večnega vodnjaka Življenja, kjer te čaka nektar Ljubezni. Pij. Tako dolgo, da boš popolnoma sita. Polna življenja. In ljubezni. Poglej svoje telo, kako se zlato blešči. Kot bi bilo posuto z zvezdami.
To si ti - svetlobno bitje Ljubezni.”
V tej meditaciji si lahko spoznala svoj notranji kraj, kamor se lahko vračaš znova in znova. Vsakič, ko si zmedena in razpršena. Vsakič, ko iščeš prave odgovore. Vsakič, ko si osamljena in se počutiš neljubljena. Vsakič, ko te je strah in se ne počutiš varno. V tem drevesu Življenja te namreč čaka najbolj pomembna življenjska hrana - Ljubezen.
In ne pozabi: kjer je ljubezen, ni prostora za strah.
Helena Primic