Kako otroka čustveno podpreti po ločitvi?
Ne glede na to, v kakšnem odnosu se razhajata starša in kako spretna sta pri čustveni podpori otroka, se ločeni starši moramo zavedati, da je vsaka ločitev za otroka velika izguba, ki jo mora odžalovati. To pomeni, da potrebuje dovolj časa in varnega prostora, da lahko izrazi vse svoje občutke, ki se bodo pojavljali in ga preplavljali ob različnih fazah in procesih žalovanja.
Če želiš otroka, ki žaluje za časom, ko sta se imela mama in oče tako zelo rada, da ste živeli skupaj kot ena družina, dobro čustveno podpreti, upoštevaj naslednja priporočila:
Ne kritiziraj bivšega partnerja pred otrokom. Tudi, če se z bivšim partnerjem in očetom otroka nista razšla v dobrih odnosih ter so bile težave že pri dogovarjanju glede skrbništva in razdelitvi skupnega premoženja, pred otrokom ne kritiziraj njegovega očeta. To ne pomeni, da se moraš pretvarjati in mu lagati, kako čudovitega očeta ima, če se ta na primer zelo malo trudi za odnos z otrokom.
Pomembno je, da otroka ne obremenjuješ s težavami in morebitnimi zamerami vajinega partnerskega odnosa, ki se ni izšel, saj so otroci ločenih staršev že po naravi nagnjeni k velikanskim občutkom krivde. Tudi, če otroku večkrat povemo, da on ni prav nič kriv, da se mama in oče ločujeta, otroci avtomatsko in pogosto nezavedno začnejo iskati krivdo pri sebi. Zato otroka ne obremenjuj še dodatno z nepremostljivimi težavami, ki ostajajo v vajinem odnosu tudi po ločitvi, in se o njih pogovarjaj s prijateljico ali terapevtom.
Ne razlagaj na dolgo in široko o vzrokih za ločitev. Za majhnega otroka je povsem dovolj, če mu ob ločitvi razložiš, da se včasih zgodi, da ljubezen med partnerjema, ki sta se zaljubila in močno ljubila ter imela skupaj otroka, umre. Da enostavno ne želita več živeti skupaj, četudi imata oba neskončno rada otroka, ki sta ga skupaj ustvarila v ljubezni. Kdo je kriv za ločitev, kdo je koga prevaral, kdo se ni dovolj trudil za odnos … te razlage prihrani za prijateljico ali mamo.
Tudi, če je otrok najstnik in že bolj razume dinamiko vajinega umrlega partnerskega odnosa, ga nikar ne vpletaj v to igro odraslih, saj otrok slej ko prej dobi občutek, da se mora odločiti za enega od staršev. Seveda tistega, ki je manj “kriv” za ločitev. In tako se pogosto zgodi, da vsak starš na svoji strani otroka prepričuje, kako je on v resnici žrtev, drugi starš pa tisti, ki je uničil družino. Ne počni tega, saj je to v resnici čustvena zloraba otroka, ki mu bo pustila trajne škodljive posledice!
Ne izogibaj se spominom in ogledu družinskih fotografij. Ločene mame (še posebej, če je bil partnerski odnos nezdrav in ločitev boleča) pogosto želijo odrezati z življenjem pred ločitvijo, pri čemer se ne zavedajo, da s tem za družinske spomine (tako lepe kot težke) prikrajšajo tudi otroka. Otrok zato še toliko težje preboli izgubo družine, saj dobi občutek, da so pozitivni občutki glede časa, ko so še bili ena družina, nekako prepovedani. Bolj sproščeno kot boš lahko skupaj z otrokom gledala stare fotografije in videe ter se s hvaležnostjo spominjala vseh lepih trenutkov, ki ste jih nekoč preživeli skupaj kot družina, lažje bo tudi otrok “šel naprej”.
Povsem naravno je, da bo takšno spominjanje prineslo tudi žalost in solze, toda vsakič, ko boš zmogla vzdržati otrokovo stisko in mu ponudila umirjeno tolažbo, bo otrok predelal en nov košček izgube. In bo naslednjič lažje. Pa ne pozabi - to žalovanje za mamo in očkom, ki sta skupaj in se imata še vedno neskončno rada, lahko traja več let!
Ne pozabi, da je potreba po očetu ena od otrokovih temeljnih potreb. Kakorkoli obrnemo, očeta si otroku izbrala ti. In s tem se mora vsaka ločena mama slej ko prej sprijazniti: točno ta moški, kakršenkoli že je, je in vedno bo otrokov oče, ki sem ga izbrala jaz in ga ne jaz ne otrok ne moreva zamenjati. Potreba po očetu je ena od otrokovih temeljnih potreb (in pravic!), zato naj bo to zavedanje tvoje glavno vodilo v odnosu do bivšega partnerja, očeta otroka. Vsak otrok hrepeni po očetovi ljubezni, ne glede na to, kako zelo ga oče neguje, spoštuje in ljubi.
Neljubečega očeta seveda ne moreš spremeniti v ljubečega (ne glede na to, kako zelo se trudiš za odnos), lahko pa otroka podpreš vsakič, ko ga oče razočara in prizadene. Kot ga boš neizbežno razočarala in prizadela tudi ti. Popolnih staršev namreč ni, zato nikar ne “prekrižaj” otrokovega očeta in otroka spodbujaj, da ne bo obupal nad očetom. Tiste ženske, ki imamo očetovo rano, soglasno potrjujemo, da gre za zelo globoko rano, ki vpliva ne samo na odnose z moškimi in svetom, temveč vse odnose in tudi odnos do samega sebe.
Helena Primic