5 skrivnosti »formule chi« za srečo
Že slavni filozof Aristotel je ugotovil, da je ena stvar skupna vsem ljudem: vsi si želimo biti srečni. Kaj si predstavljamo pod pojmom sreča, je pa seveda odvisno od vsakega posameznika. Za tiste z zdravstvenimi težavami je največja sreča zdravje (žal moramo zboleti, da se zavemo pomena zdravja), za materialno revne denar (ki ga ni nikoli dovolj), za samske pa ljubezen (ki se nam izmika, bolj ko jo lovimo), če naštejem le nekaj najpogostejših odgovorov.
Pa vendar nas veliki modreci in mistiki učijo, da bolj ko srečo iščemo izven sebe, manj imamo možnosti, da bomo srečni. Sreče namreč ne moremo najti izven sebe, saj jo ves čas nosimo znotraj sebe. »Le« odločiti se moramo zanjo in jo vsakodnevno negovati. Pri tej na videz preprosti, toda v resnici najtežji življenjski nalogi si lahko pomagaš s petimi skrivnostmi formule chi za srečo.
Zdravje: Dober pretok chija
Če zahodnjaki na zdravje gledamo kot na odsotnost bolezni, so vzhodnjaki že zdavnaj ugotovili, da je za dobro zdravje potreben močan in tekoč pretok življenjske energije oz. chija. Če imamo dober chi, se dobro počutimo, se veliko in prosto gibljemo (smo gibki kot bambus) ter imamo dober apetit. Smo v stiku z lastnim telesom, srcem in dušo. Znamo prisluhniti bolečini – tako fizični kot psihični –, ki nam vedno sporoča, da smo zašli na napačno pot, ki je oslabila naš chi.
Pri tem ne smemo pozabiti, da je narava ves čas v gibanju od ene skrajnosti do druge – od jina do janga. Zato tipično zahodnjaško stremljenje k večni sreči enostavno ni v skladu z naravo, ki pozna tako mil pomladni vetrič kot neusmiljen orkan. Kot uči formula chi za srečo, v vsakem jangu tiči košček jina in obratno. Kar velja tako za naravo, hrano in človeka kot moškega in žensko.
Harmonija: Uravnoteženi elementi in prava mera
Če hočemo biti zdravi in srečni, moramo vsak dan skrbeti za energijsko harmonijo oz. zdrav chi, ki spodbuja spremembe, gibanje in rast. Bolezen namreč nastopi, ko v telesu zavlada energijsko neskladje, ki ga lahko povzročijo napačna prehrana, stres in preveč negativnih čustev. Telo je namreč brez dobre uravnoteženosti elementov in energij neodporno ter brez zaščite, zato se veliko bolj nagiba k boleznim. Če že imaš zdravstvene težave, je zato poleg obiska zdravnika dobro preveriti tudi modrost tradicionalne kitajske medicine, ki uči, da je vsako čustvo povezano z določenim elementom, organom (jin in jang) in okusom:
Jeza je povezana z elementom lesa, jetri (jin) in žolčnikom (jang) ter kislim okusom.
Radost je povezana z elementom ognja, s srcem (jin) in tankim črevesjem (jang) ter grenkim okusom.
Skrbi so povezane z elementom zemlja, vranico (jin) in želodcem (jang) ter sladkim okusom.
Žalost je povezana z elementom kovina, s pljuči (jin) in debelim črevesjem (jang) ter pekočim okusom.
Strah je povezan z elementom vode, ledvicami (jin) in mehurjem (jang) ter slanim okusom.
Tišina: Menih oz. duhovna učiteljica za en dan
V sodobnem svetu, (pre)polnem nenehnih stimulacij, človek zlahka pozabi, kaj je zares pomembno, saj nenehno nekaj lovimo, načrtujemo in dokazujemo. Kot bi pozabili na zdravilno moč tišine, ki se ji večina ljudi v resnici izogiba. Formula chi za srečo predlaga, da si vsakič, ko začutiš ali vsaj zaslutiš, da je vsega enostavno preveč, vzameš 24 ur premora, ko se odklopiš od vseh negativnih ter obremenjujočih dražljajev, zahtev in pritiskov. Da za en dan postaneš skromen menih oz. duhovna učiteljica, ki se je poglobila vase in potopila v svojo notranjo tišino.
Notranja tišina je posebno notranje stanje, v katerem smo v harmoniji sami s sabo – pomirjeni, spokojni in jasni. To harmonično stanje lahko prikličeš - ko ga boš enkrat obvladala - tudi sredi gneče v službi ali v avtu na cesti, ko se skoraj vedno bolj učinkovito kot nemirno in agresivno iskanje rešitev izkaže metoda vuvei – delovanje brez delovanja oz. prepuščanje življenju, da prinese in odnese to, kar mora.
Življenjska radost: Osredotoči se na lepo in dobro
Slabe novice v medijih, gneča in težave v službi, stres doma… in kmalu smo v stanju, ko nas prav vsaka najmanjša stvar ali nekoliko manj prijazen komentar na socialnih omrežjih spravi v slabo voljo. Če čakamo na čas, ko bo svet harmoničen in brez neprijaznih ljudi, ga ne bomo dočakali in nas bodo negativna čustva drugih vodila vse do smrti.
Tako kot za srečo se je tudi za življenjsko radost potrebno zavestno odločiti: »Moje življenje je preveč dragoceno, da bi ga zapravljala in se ujezila vsakič, ko je kdo neprijazen z mano.« In kot pravi stari kitajski rek: »Če nosim v srcu zeleno vejo, bo nanjo sedla ptica pevka.«
Če torej hočeš biti srečna, v življenju išči radost, ne pa napake, primanjkljaje in zmote. Osredotoči se na tisto, kar je v tvojem življenju lepo, vredno in dragoceno, ter ne joči za tistim, kar ti manjka, pogrešaš in je nedosegljivo. Sprejmi torej sebe in svoje življenje točno takšno, kakršno je ta trenutek. To seveda ne pomeni, da boš prenehala rasti, toda če se zaradi ciljev, ki jih še nisi dosegla, v tem trenutku slabo počutiš, obstaja veliko večja verjetnost, da jih ne boš nikoli dosegla, kot če boš znala biti zadovoljna tudi s trenutnim stanjem.
Skromnost: Bodi hvaležna za vse, kar imaš
Sodobna družba nas vztrajno prepričuje, kako bi bilo vse drugače, če bi le imeli več denarja. Toda, kot pravi stara kitajska modrost: »Z denarjem lahko kupiš hišo, a ne doma. Z denarjem lahko kupiš uro, a ne časa. Z denarjem lahko kupiš knjigo, a nikakršnega znanja.« V resnici za srečo potrebujemo zelo malo oz. vse to tudi že imamo.
Biti skromen ne pomeni le to, da smo zadovoljni s tem, kar imamo oz. da se zavedamo, da imamo dovolj, temveč tudi to, da ne iščemo venomer tistega, kar nam manjka, ampak se vsak dan razveseljujemo stvari, ki jih že imamo. Da torej zares cenimo to, kar imamo, ne pa ves čas hrepenimo le po tistem, kar še nismo dosegli. Žal večina vse to, kar imamo, jemljemo preveč samoumevno in se največkrat prave vrednosti zavemo šele, ko to izgubimo. Zato se prav vsak dan spomni in zahvali, da si živa, zdrava in svobodna ženska ter mama čudovitih otrok. Kakšna sreča!
Helena Primic